Citati na temo Svetovni dan poezije avtorja Dušan Merc

»To, da se pesniki javno zavzemajo za nekaj, češ da pesnijo v imenu svojih prepričanj in vrednot, da si takoj, ko je le mogoče, nadenejo pravičniško masko obsodb nasilja in razglašajo svoja politična prepričanja, deluje kot navaden modni dodatek, kokarda ali fazanovo pero na zasanjani podobi, kar je vidno kot nekaj lepega. Saj, priznajmo jim, veliki večini, da je zanje to potrebno in tudi oportuno.«

»Naša demokracija postaja poza. Težko bi ubranili tezo, da današnja Evropa in ves beli svet, če bi tako imenovali Zahod, ni v krizi. Moralni, politični, krizi vrednot, da je samopašen in potrošniški itd. In verjetno zato težko najdemo med vsemi pišočimi v tem našem sitem in samozadovoljnem svetu pravo poezijo.«

»Morda nastaja v temnem svetu Afrike in Azije in Južne Amerike poezija, ki je bolj iskrena, izvirna, ki ni preračunljiva ali morda jasna, peta in pripovedovana, ki pa ni del pesniške poze, ki ni namenjena sama sebi.«

»Smo pa najbolj bogati. Samo to je nedvomno res. In nedvomno velja, da postaja naša demokracija poza. Poezija pa v vsej svoji simbolni podobi izraz propadanja. V tem je njena iskrenost, ki je ne želimo ne videti ne priznati.«

»Na prvi pomladni dan odmevajo pesmi po vsem svetu, da nas opomnijo na pesniško lepoto in popeljejo v svoj univerzalni svet.«

»Vse je poezija. Kako se veter oglaša v vejah in v dimniku, kakor se govorica neznanih jezikov raznaša po svetu...«

»Nikoli ni čas za poezijo.«

»Ali se da upesniti ta svet, ali se da o njem pisati pesmi, o naši intimi, o našem odnosu do drugih?«

»Ali nas niso povaljali po blatu preproščine tviti in drugih, drobnih simptomatičnih sporočil...«

»Mogoče je najlepša poezija tista, ki je ne razumemo...«

»Mar ni poezija najmanj bizarno sporočilo o tem svetu in o nas samih...«